Devetošolci Veronika, Nik in Jakob ter dijak zaključnega letnika nižjega poklicnega izobraževanja Elvir smo se 20. 4. 2026 odpravili na Dunaj, kjer smo izkusili življenje v velemestu ter si ogledali njegove kulturne in zgodovinske znamenitosti. Naša spremljevalca in vodiča po mestu sta bila vzgojitelj Blaž Gavran in učiteljica Tanja Ivančič.
Na Dunaj smo s kombijem prispeli okoli 14. ure ter si najprej kupili vozovnice za javni prevoz. Kmalu zatem pa smo se povzpeli na vlak podzemne železnice, kar je bilo svojevrstno doživetje!
Po kosilu smo se sprehodili skozi zabaviščni park Prater, nato pa si skupaj izbrali nekaj atrakcij, ki smo jih želeli izkusiti. Tako smo se pomerili v vožnji z avtomobilčki, si ogledali razmeroma grozljivo hišo strahov, Veronika pa je bila edina, ki je premagala strah pred višino in se podala na vrtiljak, ki jo je ponesel visoko nad naše glave. Park smo zapustili utrujeni, a polni najrazličnejših vtisov.
V torek, 21. 4., smo se odpravili proti palači Schönbrunn, kjer smo se najprej sprehodili po parku, si ogledali Neptunov vodnjak ter se povzpeli do razgledne terase Gloriette, od koder smo se komaj načudili veličini mesta pod nami.
Pravo moč in razkošje pa je razkrila notranjost palače, kjer smo se sprehodili skozi mogočne sobane ter s pomočjo avdio vodnika podrobneje spoznali burno zgodovino palače Schönbrunn in njenih nekdanjih prebivalcev.
Po ogledu palače smo se sprehodili do Hiše palm, ki nas je na vdušila predvsem z mogočno zunanjostjo. Ker nas rastline pravzaprav ne zanimajo preveč, se je v notranjost jeklene konstrukcije podala le učiteljica Tanja, ki pa je bila nad videnim pričakovano navdušena.
Nato smo se skupaj odpravili v najstarejši živalski vrt na svetu, ki ga je daljnega leta 1752 ustanovil Franc I. Štefan, mož nam bolj znane Marije Terezije. V živalskem vrtu smo se zadržali nekaj ur, saj smo želeli videti čim več, če že ne vsega. Nekatere živali so bile dobro vidne, spet druge skrite v svojih bivališčih. Tako smo si od blizu ogledali nosoroga, povodnega konja, tigra, koale, lenivce, različne vrste opic, antilope, žirafe, pingvine in mnogo drugih, a tiste živali, ki smo se je najbolj veselili, nismo ugledali. Severni medved se je namreč skrival pred radovednimi pogledi obiskovalcev.
V sredo, 22. 4., nas je čakal ogled baročnih dvorcev Belvedere. Sprva smo si ogledali stalno razstavo slikarskih del svetovno znanih in nekoliko manj znanih avtorjev, kot so Gustav Klimt, Oskar Kokoschka, Karl Mediz, Emil Filla in Ferdinand Georg Waldmüller. Ob koncu ogleda smo imeli slik vrh glave!
Popoldne smo se sprehodili do stanovanjskega kompleksa Hundertwasserhaus, ki nas je očaral s svojo barvitostjo, razgibanostjo in zelenjem. Zasnovan je bil namreč kot prostor, v katerem narava in človek sobivata, zato se na strehah dotičnega kompleksa še danes bohoti bujno zelenje.
V četrtek, 23. 4., smo Dunaj s težkim srcem zapustili in se na poti domov ustavili še v Muzeju norosti v gradu Cmurek. Pod vodstvom kustosinje pedagoginje Barbare Kotnik in prostovoljke Staše smo se podali na zanimivo pot zgodovine gradu. V skoraj devetsto letih obstoja gradu se je zvrstilo nešteto zgodb, a nas so najbolj pretresli dogodki polpretekle zgodovine, ko je v gradu deloval Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec – Trate. Na srce parajoče zgodbe tedanjih prebivalcev gradu se bomo še velikokrat spomnili.
Pozno popoldne smo prispeli v Planino, kjer so nas v matičnih skupinah pričakali vzgojitelji in preostali otroci, ki smo jim hiteli pripovedovati o svojem nepozabnem doživetju.
Iz dna srca se zahvaljujemo sledečim posameznicam in posameznikom ter podjetjem, ki so nam z donacijami izlet sploh omogočili ali ga z dobrotami zgolj polepšali:
- gospa Katarina Lotrič s sodelavci iz podjetja Gentler Stories,
- Kardio Klokočovnik d. o. o,
- Občina Postojna (gospa Sidonija Zega s sodelavci),
- Inštitut za varnost Lozej d. o. o.,
- Prevozi Žnidaršič d. o. o.,
- Ekološka kmetija Žgajnar (BIO dobrote d. o. o.) ter
- Incom d. o. o.
